VZS/CEO Mitja Čuk praznuje 30 let

… nepozaben praznik

Praznovali smo v prijetnem mavričnem vzdušju in v najboljši družbi. V družbi naših prijateljev iz centrov podobnih našemu in z otroki osnovnih šol Bevk, Černigoj, Trubar-Kajuh e Gradnik. Bilo nas je več kot 300.

Med slavnostnimi gosti so bili Predsednik ZKB Adriano Kovačič, Marino Marsič za SKGZ, Maja Lapornik za SSO in Odbornik za socialo Občine Trst Carlo Grilli. “Na Sklad Mitja Čuk sem posebno navezan in vam ob tako pomembnem jubileju iz srca čestitam za opravljeno delo. Danes pa sem tudi tu, da spomnim, kako je pomembno, da skupaj začnemo udejanjati zakon Po nas-Dopo di noi, s katerim bodo družine otrok s posebnimi potrebami zagotovile bodočnost tudi takrat, ko staršev ne bo več,” je povedal Odbornik.

Na odru Prosvetnega doma na Opčinah so v petek, 26. oktobra 2018, nastopili Barvana klapa VSZja Mitja Čuk, žongler iz Ljubljane Andrej Tomše, pianist Michele iz deželnega centra za nevidne Rittmeyer, harmonikar Aleksander Ipavec s skupino Across the Border Group, ki ga sestavljajo glasbeniki centra ICS.

Praznovali smo v razposajenem prijateljskem vzdušju, posladkali smo se s torto, ki nam jo je podarila Pekarna Čok, na koncu pa smo še zaplesali ob glasbi ansambla Nebojsega.

Oglej si prispevek Deželnega televizijskega dnevnika RAI

Pa še nekaj o nas…

“Uspelo nam je “drugačne” osebe vključiti v širšo družbo, kjer so jih pozitivno sprejeli, ker so spoznali njihovo specifičnost in posebne lastnosti. Pred leti so se ljudje tem osebam umikali, ker jih je njihova drugačnost begala in se jim niso znali približati.” Zadovoljstvo in predvsem zadošcenje predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Ciuk po tridesetih letih neutrudnega dela je res nepopisno. “Trideset let je minilo kot blisk,” ugotavlja predsednica. “Začeli smo brez znanja, izkušenj in posebnih priprav, kako upravljati dnevni center za prizadete. Vodila nas je samo želja, da bi pomagali slovenskim družinam, ki imajo v sorodstvu osebo s posebnimi potrebami in jim olajšali njihov vsakdan. To smo tudi dosegli in, ko me starši naših gojencev srečajo in vidim v njihovih očeh hvaležnost, se dobro počutim, ker smo si v centru prevzeli skrb za njihove otroke in njih nekoliko razbremenili ter jim dali možnost, da se malo odpočijejo.”

Začeli smo v oktobru leta 1988, ko smo, na pobudo psihopedagoške službe z dr. Danilom Sedmakom na čelu, odprli Vzgojno zaposlitveno središče (VZS) Mitja Čuk, ki je bilo takrat namenjeno slovenskim mladostikom in odraslim osebam s posebnimi potrebami. Naš prvi dom je bil na Opčinah, kjer ima zdaj sedež Sklad Mitja Čuk, nato smo se selili v razne kraje, ker so postali openski prostori pretesni. Število gojencev je naraščalo, ker je Občina Trst, s katero smo podpisali konvenkcijo za delovanje središča, vključila tudi italijansko govoreče osebe. Po dolgih letih je VZS končno dobil sedež v občiskih prostorih na Kontovelu. Primerno preurejen in opremljen prostor pa smo dobili šele leta 2008. Od začetnih petih gojencev, obiskuje danes središče 15 oseb s posebnimi potrebami. Vzgojiteljev je 7.

Med njimi je tudi Melita Malalan, ki je z nami že skoraj od vsega začetka. Melita se spominja prostorske stiske, ko so na Opčinah delili prostore z uradom: “Kljub temu je bilo lepo, ker smo se počutili domače, kot v družini. Ko smo se preselili v prostore osnovne šole v Repnu, smo celo začeli kuhati sami s pomočjo gojencev, nadaljevali smo z raznimi delavnicami in začeli z gledališčem, za katerega sem se sama navdušila,” nadaljuje Melita, ki poudarja, da takrat ni imela nobenega znanja, zato se je z gledališčem za osebe s posebnimi potrebami izpopolnjevala na tečajih v Gorici in v Medei. “Začelo se je z malim premikom vetra in zraslo v pravi vrtinec ljubezni. V tem vetru se srečujejo osebe, spomini, znanja, zadoščenja in izzivi, ki mi utirajo pot v prihodnjost.”

Danes…

…je v našem centru res pestro. Vsak dan ustvarjamo v naših delavnicah, telovadimo, beremo, se pogovarjamo, se družimo in sodelujemo s prijatelji, ki obiskujejo podobne centre, kot je naš, v naši deželi in v Sloveniji. Naše dejavnosti planiramo v sodelovanju s Socialnimi službami Občin v Tržaški pokrajini in z Zdravstvenimi ustanovami . Dvakrat na leto priredimo razstave naših izdelkov in umetnin: razstavljamo v Galeriji Milko Bambičin v Portorožu v sklopu pobude Artdown. Najbolj pa se izkažemo v košarki: letos smo priredili ze petnajsti mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi!. Z leti smo postali tudi dobri gledališki igralci, saj smo že slavili ze deseto izvedbo gledališke revije FestInvalOp. Naša dramska skupina je Barvana klapa.