Na Meji med Umetnostjo in poezijo
Projekt je finančno podprla Avtonomna Dežela Furlanije – Julijske krajine
Predstavil ga je Sklad Mitja Čuk pod pokroviteljstvom Občine Repentabor
Zasnovala in koordinirala Melania Kalz
V sodelovanju s kulturnim društvom Kraški dom, Fattoria sociale – Socialna Kmetija Country Eden, prostovoljnim društvom »Terra del Sorriso – Dežela nasmeha« ter osnovno šolo Alojza Gradnika večstopenjske šole Opčine.
Pesniška pot
Kraj in projekt ovrednotenje poti z umetnostjo
Projekt Na meji med umetnostjo in poezijo je nastal z namenom, da bi ovrednotili in izboljšali prepoznavnost Pesniške poti, ki poteka ob vznožju Repentabra. To je približno 500 metrov dolga asfaltirana pot, obdana z zelenjem hrastov in zaprta prometu. Posvečena je pesnikom Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu, saj so v svojih pesmih izvrstno opisali tudi kraško pokrajino. Pesniški sprehodi pa potekajo že štirinajst let, še preden je bila uradno urejena, in sicer vsako leto med avgustom in septembrom.
V okviru pobude je bil pod pokroviteljstvom Občine Repentabor ob poti izveden umetniški poseg, ki so ga ustvarili mladi iz domačega okolja. Ob tem so v sodelovanju z osnovno šolo Alojza Gradnika, s prostovoljnim društvom »Terra del Sorriso-Dežela nasmeha« in Socialno kmetijo Country Eden, ki spodbuja samostojnost oseb s posebnimi potrebami, potekale tudi dodatne kulturne dejavnosti.
Avtorici prvega posega, ilustratorki Irina Goruppi iz slovenske manjšine in Chiara Verza italijanskega rodu, sta kar simbolično združili Kras in poezijo obeh kultur. Na asfaltni površini sta ustvarili približno desetmetrske grafične posege pred vsakim kipom pesnikov, katerim je pot posvečena. V nežnih, nevsiljivih tonih se ponavlja motiv listov hrasta, ruja in lipe – dreves, ki s svojo simboliko pripovedujejo zgodbo kraške pokrajine.
Ob sprehodu po poti, grafični poseg nežno spodbuja obiskovalca k branju in nudi prijetno vizualno izkušnjo. Na ta način se lahko mimoidoči potopi v kraško vzdušje, ki ga prek barv, poezije in narave pripovedujejo tako pesniki kot sam prostor, obenem pa barve omilijo občutek trde asfaltne površine. Grafika je bila zrcalno naslikana, ker metaforično ponazarja srečanje slovenskega in italijanskega Krasa. V njenem središču so izbrani verzi, ki izražajo globoko povezanost pesnikov z naravo kraškega sveta.
Pri ustvarjanju oblik sta umetnici uporabili šablone, ki so hkrati olajšale vključevanje mladih iz društva » Dežela nasmeha – Terra del Sorriso « v ustvarjalni proces, saj ti so sodelovali pri poslikavi listov vzdolž Pesniške poti. Njihovo sodelovanje je bilo ključno za prenos bogastva poezije našega obmejnega teritorija ter za spodbujanje skupnega sodelovanja. Obenem je projekt omogočil tudi poglobljeno spoznavanje lokalnega okolja in njegovih vrednot.
Med umetnostjo, poezijo in glasbo
V drugi fazi je projekt širšega obsega ponudil še bolj poglobljeno umetniško izkušnjo, saj se je poeziji in slikarstvu pridružila tudi glasba. Glasbenik Tommy Budin je uglasbil pesmi, ki spremljajo kipe pesnikov ter se tematsko navezujejo na Kras in obmejni prostor. Vzpostavil se je dialog med besedo in glasbo, ki pesniško branje nadgradi v čutno izkušnjo in ga hkrati preoblikuje. Pesmi so oživele skozi barve in gibanje rok, ki so sledile otrokovim notranjim občutjem, v okviru glasbeno-likovne delavnice na Osnovni šoli Alojza Gradnika v Občini Repentabor. Delavnica je spodbujala raziskovanje in izražanje čustev skozi glasbo in barve, tako v individualnem kot skupinskem ustvarjanju. Glasba in umetnost imata pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in bistveno prispevata k našemu dobremu počutju. Vaje poslikane na naslednjih straneh, so otrokom omogočile svobodno izražanje in hkrati poglobile njihovo razumevanje povezave med barvami, glasbo in čustvi.
Ključen pomen vaje je bil v tem, da je vsak posameznik prepoznal svojo edinstvenost ter razumel vrednost poslušanja in sodelovanja. Skozi barvo in glasbo je delavnica prenašala globoko sporočilo: vsak ton, vsak odtenek nosita svojo edinstveno vrednost, vendar šele v medsebojnem povezovanju nastane nekaj novega – tako kot v orkestru, kjer vsak inštrument s svojim zvokom prispeva k nastanku harmonične celote.
Delavnico sta vodili mladi mentorici: glasbenica Valentina Cibic in umetnica Irina Goruppi.
Preučevanje poezij
Vzporedno se je pomen poezije in poznavanja zgodovine območja delil tudi z gojenci društva »Terra del Sorriso-Dežela nasmeha«. Sodelovali so na srečanju predstavitve pesnikov in poezij Pesniške poti, ki ga je vodil profesor Roberto Dedenaro. Kasneje so se vključili tudi v delavnico kreativnega pisanja, ki je potekala ob podpori facilitirane komunikacije, da bi lahko izrazili svoje misli in doživljanja.
Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil spodbujanje socialne in kulturne vključenosti ter povezovanje različnih dejavnosti in oblik ustvarjalnega izražanja. V proces so bili vključeni tako mlajši, ki z radovednostjo raziskujejo svet, kot tudi osebe z invalidnostjo, ki želijo spoznavati zgodovino kraja in se učiti poti do večje samostojnosti.
Misli mladih iz prostovoljnega društva
>>Terra del Sorriso – Dežela nasmeha<<
MARIACHIARA
Poezije prebujajo močna čustva. Ko spremljamo glasbo besed v dveh tako različnih jezikih, nam zazvenijo odmevi in oživijo spomini na trenutke, ki smo jih vsi doživeli ob opazovanju kraške pokrajine. Suhost in pusta narava tega kraja ne moreta odražati čustvene moči, ki se prebudi v srcih pesnikov.
ENRICO
Menim, da ta projekt nosi velik potencial, ne le v tem specifičnem kontekstu, ampak tudi na ravni občinske uprave.
FEDERICA
Skromne, suhe besede – kot ta surova zemlja, ki je dala pesnikom, sposobnost pripovedovati o vsakdanjem življenju.
GIANLUCA
Z velikim veseljem smo sodelovali pri čudoviti izkušnji povezovanja med narodi – pravem jezikovno-kulturnem mostu, ki temelji na poznavanju umetnikov in pesnikov istega ozemlja. Jasno je, da so meje napaka – vsi izgubljamo v razdeljenem svetu.
MORIZ
Zelo mi je bilo všeč slikati z vami, uporabljati šablone za ustvarjanje listov. Z veseljem sem poslušal Grudnove pesmi.
LUCA
Bilo mi je lepo barvati liste na Pesniški poti – to sem počel prvič. Všeč mi je bilo barvati z rdečo, zeleno in rumeno. Prvič sem slišal pesmi teh pesnikov in zelo so mi bile všeč. Zelo sem užival.
MATTIA
Zelo mi je bilo všeč barvanje listov in poslušanje zgodb o pesnikih. Lahko bi še kaj takega naredili. Všeč mi je bila celotna izkušnja.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim, da smo lahko skupaj ustvarjali v kreativnem in pesniškem duhu, se medsebojno bolje spoznali ter postavili temelj za prihodnje skupne dejavnosti. Projekt je zaobjel različne plati, ki so se smiselno prepletale in poudarile pomen oblikovanja novih sinergij – tako za mlade generacije kot za osebe s posebnimi potrebami.
Zahvaljujemo se za sodelovanje:
MELANIA KALZ – načrtovalka in koordinatorka. Umetnica iz Repna, ki se poleg ustvarjanja ukvarja tudi s pisanjem in usklajevanjem umetniških, kulturnih in socialnih projektov. Na Univerzi IUAV v Benetkah je študirala umetnost in modno oblikovanje.
CHIARA VERZA – ilustracija, grafika, umetniški poseg na Pesniški poti. Striparka in ilustratorka iz Nabrežine, diplomirala na Mednarodni šoli stripa v Padovi. Nedavno je pri založbi Nupress izdala kratko zgodbo. Ljubi uporabo barv in razne slikarske tehnike.
IRINA GORUPPI – umetniški poseg na Pesniški poti, delavnica umetnosti in glasbe. Ilustratorka iz Opčin, ki zaključuje magisterij na univerzi ALUO v Ljubljani. Aktivna je tudi kot slikarka, z razstavami v tržaški okolici. Rada sodeluje z umetniki različnih smeri ter svojo ustvarjalnost deli z najmlajšimi.
TOMMY BUDIN – svetovanje in glasbeni poseg. Glasbenik iz Saleža, študira klarinet v Trstu in igra v ansamblu Saša Avsenika. Skladatelj in producent, v okviru projekta je prvič uglasbil tri pesmi avtorjev s Krasa.
VALENTINA CIBIC – delavnica umetnosti in glasbe, glasbeni poseg.
Pianistka in glasbenica iz Križa z magisterijem iz instrumentalne pedagogike. Poučuje na Glasbeni matici, vodi pevske zbore in glasbene delavnice.
TINA RENAR – pevka uglasbenih poezij.
Glasbena pedagoginja, pevka in glasbenica s Proseka. Magistrirala je iz glasbene pedagogike na tržaškem konservatoriju, poučuje na nižji srednji šoli ter sodeluje z Godbenim društvom Prosek in vokalnim orkestrom Perpetuum Jazzile. Vodi različne glasbene skupine in otroške pevske zbore.
Poezije umetniškega posega:
V BURJI
V burji nam vso noč šotori
kakor jadra plahutajo.
V sinji vedrosti obdajo
nas goré ob prvi zori.
V snegu Julijske planine,
Karnijske, še Dolomiti,
niže griči valoviti
in neskončnost te ravnine:
kolika lepota kraja!
In nad vsem zanos Triglava:
tih spomin v srce priplava,
ko nad njim nam sonce vzhaja.
Slika je Ljubljane v meni:
v zimskem jutru, ko dani se,
vrh zvonika v megli zdi se
barke jambor potopljéni.
Zdaj pomlad iz tega kraja
nese ji radóstne klice;
nas tesnijo v krogu žice,
čuden nas nemir navdaja.
Vedrega zanosa išče
misel od pregnanstva mrka:
na srce pomlad že trka,
V burji gre čez taborišče.
TRST
Prehodil sem vse mesto.
Nato sem se povzpel na strmino,
sprva obljudeno, malo dlje samotno,
zapiral jo je zidek:
v kotičku čisto sam posedevam;
in zdi se mi, da – kjer se on konča –
je konec mesta.
Trst ima nekakšno osorno
milino. Ko nam je všeč,
je kot oglat in snedast pobalin,
s sinjimi očmi in prevelikimi rokami,
da bi podaril rožo;
kot ljubezen
z ljubosumnostjo.
S te strmine odkrivam vsako cerkev, vsako njegovo ulico, ki pelje na nabito polno plažo
ali na grič, kjer se kamnitega
vrha oprijemlje zadnja hiša.
Okoli
vsake stvari kroži
čuden zrak, tesnoben zrak,
rojstni zrak.
Moje mesto, ki je na vsaki strani živo,
ima kotiček primeren zame, za moje
življenje, zamišljeno in nevsiljivo.
ČUJ, RAZ DREVO
Čuj, raz drevo padel je list
na siva tla.
Zrak je hladan, mrzel in čist — nad njim tišina neba.
Jesen je — ali jo slutiš sedaj?
V gorah gozdovi rjavé
in čez samotni, tihi kraj
vrani v praznoto kričé.
Glej, pride dan, ko padeš i ti
tako na tla.
V zraku bo mir, kot da vse stoji –
daleč bo pot do Boga.
Popri nas s prispevkom ali s solidarnostnimi darili
Podpri nasNovice
Dijaški dom Trst
[...]Spodbudno učno okolje – Il benessere a scuola
[...]